Verzija Januar 1985
Stran 1:
1. ines
ines mc
2. denis
denis mc
3. ute
ute mc
4. sorti
sorti mc
(c) Primož Jakopin, 1985
Izdano v samozaložbi.
Verzija April 1985
INES April 1985
1. ines
ines mc
ines tutor
2. denis
denis mc
3. ute
ute mc
4. sorti
sorti mc
5. timer
timer mc
(c) Primož Jakopin, 1985
Izdano v samozaložbi.
INES, sistem za obdelavo besedil, slik in majhnih podatkovnih zbirk
Bliskoviti razvoj elektronike je miniaturiziral in pocenil računalnike do
tolikšne mere, da se je pred nekaj leti pojavil nov "gospodinjski strojček",
tako imenovani osebni in hišni računalnik. Tudi pri nas nismo ostali
ravnodušni, čeprav mu splošna klima do sedaj ni bila kaj prida naklonjena.
Posebno mladina se je navdušila nad to "čarobno škatlico", kot mnogi
mikroračunalnik radi imenujejo. Največ privržencev si je, tako pri nas kot v
Zahodni Evropi, pridobil Sinclairov Spectrum, predvsem zaradi svoje "majhne
postave, a velikega uma", prav tako seveda zaradi razmeroma zelo dostopne cene.
Prvi spectrumi so se pri nas pojavili v sredini leta 1982, sprva še precej
sramežljivo in obotavljaje, kmalu pa se je začel njihov neustavljivi pohod. Po
nekaterih ocenah, neuradnih seveda, jih je samo v Ljubljani že nekaj tisoč.
Sicer pa pove dovolj že bežen pregled malih oglasov v sobotnem Delu !
Spectrumova popularnost nedvomno temelji predvsem na izredno velikem številu
zelo dodelanih igric, marsikdo pa je kmalu odkril, da zmore malček še vse kaj
zahtevnejšega in tudi resnejšega, Obdelava besedil (word processing, text
editing) in obdelava podatkovnih zbirk (DBM - Data Base Management, IRS -
Information Retrieval and Storage) sta samo dva primera zahtevnejših opravil iz
poslovnega sveta, ki jima je spectrum krepko kos. Le nekoliko boljšo tastaturo
mu je treba dokupiti, da prsti in potrpljenje ne trpijo preveč.
Kaj pa ima s tem opraviti INES? Kdo je INES? Kaj počne? Nemo propheta in
patria, nihče ni doma prerok, in tudi INES ni. Doma ga le redko kdo pozna, v
nemškem in angleškem priročniku pa se predstavi takole: "... INES prihaja iz
majhne dežele sredi Evrope, iz krajev, kjer se srečajo Alpe in Jadran in ki jih
verjetno bolje poznate po alpskih napevih in biserih podzemlja, podzemski
jamah, INES je rezultat enoletnega dela in naporov, ki so omogočili, da zmore
Sinclair Spectrum standardno obdelavo besedil, besedno analizo in vodenje
manjših podatkovnih zbirk..."
Preglejmo na kratko njegov rodovnik. Praprednik BESS (BASIC Editor for
Sinclair Spectrum) se je pojavil že februarja 1983 na sejmu učil v Ljubljani.
Napisan je bil skoraj izključno v programskem jeziku BASIC in zato seveda ni
mogel preživeti. Naslednja verzija, TESS (Text Editor for Sinclair Spectrum),
se je konec marca istega leta že ponasala z moduli v strojnem kodu, krepko se
je že lahko spopadala z besedili in delno že tudi s podatkovnimi zbirkami. Na
njegovih vrlinah se je razvil, na napakah pa seveda tudi učil, naš današnji
znanec INES, ki se je predstavil pred približno pol leta, novembra 1983. Na
Zahodu ga je že mogoce kupiti na kaseti, pri nas pa bo septembra izšla kaseta z
dvema verzijama (42 in 64 znakov v vrstici), desetimi specializiranimi
dodatnimi programi in 50 stranmi priročnika. Oktobra lani je bil prvi
enodnevni tečaj (takrat še za TESS), maja letos pa se je že okrog 30 tečajnikov
na dvodnevnem seminarju tudi s praktičnimi vajami seznanilo z najnovejšo
verzijo tega programa, ki se z lahkoto kosa z vsemi sorodnimi znanimi programi,
večino pa tudi zlahka prekaša.
INES opravlja predvsem tri funkcije: urejanje in obdelavo besedil, vodenje
manjših podatkovnih zbirk in vključevanje slik v besedilo.
1.Urejevalniki besedil (editorji in word procesorji) so se res razširili šele
z uveljavljanjem manjših in cenejših računalnikov, predvsem mikroračunalnikov,
ki so ceneno in enostavno sestavljanje, popravljanje in formatiranje besedil
prinesli na marsikatero delovno mesto, mnogim pa tudi na dom. Tasword, Turbo
1, Edit in Masterfile je le nekaj imen iz vrste Spectrumu namenjenih
urejevalnikov besedil, na večjih strojih pa vlada Wordstar.
Pri INES sta na voljo dve verziji, z 42 ali 64 znaki na vrstico ekrana, na
tiskalniku izpisane vrstice pa so lahko bistveno daljše. Zmore besedila do
22.000 znakov (približno 12 strani A4), omejitev pa mu seveda postavlja
Spectrumov pomnilnik. Kontrolni jezik je enostaven in kratek, posamezni ukazi
so dolgi le po eno črko in jih uporabljamo direktno, torej brez menijev. Ves
program, to je okrog 200 modulov, je napisan v strojnem kodu, le nekaj vrstic,
ki urejajo delo z zunanjimi pomnilniki (kasetofon ali mikrotračna enota) in
tiskalniki, je napisanih v BASICu. Zaradi njegove dolžine, kar 16 K ga je,
traja branje s kasete čez dve minuti, branje daljše datoteke z besedilom pa
tudi do štiri minute. Je pa mnogo prijaznejši z mikrotračno enoto
(microdrive), ki opravi isto delo v borih 7-10 sekundah. INES se je zato
odpovedal diskovnim operacijam in pred seboj imamo veš čas vso datoteko.
Poleg lastne nastavitve nekaterih standardnih vrednosti (setup) omogoča
uporabniku izbiro posebnih znakov, npr. šumnikov, preglasov, naglasov, posebnih
diakriticnih znakov itd., pri izpisih na tiskalnik pa še osem različnih tipov
pisav. Vse drugo delo opravimo s katerim od skoraj petdesetih ukazov, ki jih
lahko zaradi nekaterih skupnih značilnosti zberemo v nekaj skupin: splošni
ukazi, ukazi, ki se nanašajo na del besedila, posamezno besedo, vrstico ali
znak in ukazi za vhodno/izhodne operacije.
2. Obdelavi podatkovnih zbirk so na velikih računalnikih namenjeni posebni
programi, v poslovnih sistemih DBMS (Data Base Management Systems), v
knjižničarstvu in NDOK dejavnosti pa IRS (Information Retrieval and Storage
Systems). Pri obojih prihaja v novejšem času do integracije različnih funkcij
in jasno je, da bo programska oprema prihodnosti za cel razred bolj
integrirana, vsi programski paketi te vrste bodo imeli vdelan editor. INES že
sledi tej usmeritvi in opravlja ob omenjenih nalogah tudi 10 funkcij sistema za
upravljanje podatkovnih zbirk. Posamezni zapisi (record) so lahko
spremenljivih dolžin in smejo vsebovati do 30 različnih podatkov (data items).
Poceni obdelava in pisan nabor ukazov bosta omogočila nove načine dela in
analiz na prenekaterem področju, kjer to doslej ni bilo mogoče. Lep primer za
to bo verjetno jezikoslovje.
3. Generiranje slik omogoča že precejšnje število odličnih posebnih
grafićnih programov, ki svoje delo brezhibno opravljajo. Zakaj počne to še
INES? Zato, ker nobeden ne omogoča neposrednega vključevanja slike v besedilo,
prav tako pa v glavnem ne dovoljujejo izdelave slik s preslikavo (bit-map
graphics). INES zmore oboje, sedaj le v črno-beli tehniki. Brez težav nam
dovoljuje sredi besedila risati slike, diagrame in podobno, sliko pa sestavimo
tako, da kontroliramo vsako od priblizno 45.000 pik (pixel) na ekranu in ji
določimo vrednost - črno ali belo barvo. Najdaljša slika ekrana je pri INESu
dolga 12k.
Kljub bogastvu možnosti, ki nam jih INES ponuja, ostaja še vedno nekaj
neizpolnjenih želja. Tem so prisluhnili dodatni specializirani programi
(utility), ki so zaradi svoje specifičnosti samostojni zunaj glavnega programa.
Deset jih je in sicer:
BI - omogoča vključevanje programov v BASICu v besedilo INES in s tem njihovo
natančno dokumentiranje.
GI - olajša programiranje v strojnem kodu, ker dovoljuje editiranje in
dokumentiranje v zbirniku GENS (del DEVPAC).
TI - s Tasword Two napisana besedila prevede v obliko INES.
SORTI - omogoča sortiranje do 37 k dolgih podatkovnih zbirk.
BPI - prevaja z BASICom narisane slike v INESu razumljivo obliko.
DEX, DET, DICO, DIBUI in DISPEL so namenjeni sestavljanju jezikovnih
slovarjev in programiranemu učenju tujih besed. Očara predvsem DICO, ki s
komprimiranjem besed "stlači" na 30 k slovar, ki ima za izhodišče skoraj 100 k
gradiva. Te dni izide pri Radiu Študent kaseta domačih programov, med katerimi
bo tudi s temi programi sestavljen angleško-slovenski slovar.
S tem pa INES še ni pokazal vseh svojih ambicij. V pripravi sta že PI, ki bo
prevajal programe v pascalu v obliko INES in PICTI, ki bo lahko risal z mnogo
večjo resolucijo (512x386), slike bo tudi pomanjševal in shranjeval v
komprimirani datoteki INES. Vse to in še marsikaj novega bo dosegljivo tudi na
Spectrumovem večjem bratu QL. Šele na takem računalniku se bo lahko INES zares
razživel.
Kdor vsaj malo pozna nastajanje takšnih programov, ve, da zahteva njihovo
pisanje, preizkušanje in popravljanje mnogo časa, energije, potrpežljivosti in
timsko delo. Kdo je bil toliko hraber, da se je lotil INES in toliko spreten
in vztrajen, da ga je pripeljal do konca? En sam je, naše gore list, magister
Primož Jakopin. Zagnano se ga je lotil in mu podaril prenekatero noč. Da je
bilo, vredno, priča INES sam, takšen kot smo ga skušali predstaviti. Pa še
majhen namig navdušenemu amaterju - kako priti do kopije programa? Poskusiti
pri avtorju verjetno ni greh, še nikogar ni napodil. Še bolje pa je počakati
do septembra, ko naj bi izšla kaseta z najnovejšo verzijo programa, vsemi
opisanimi pomožnimi programi, nekaterimi primeri in barvnim priročnikom na 50
straneh. Želimo mu srečno pot in mnogo uspeha med slovenskimi računalnikarji.
Tip: baza podatkov z urejevalnikom besedil
Računalnik: spectrum 48 K
Cena: 1500 din
Avtor: Primož Jakopin, p.p. 302, 61001 Ljubljana
Povzetek: urejvalnik besedil in podatkovnih zbirk s posebnostmi
Ocena: 7/9
Januarja nas je razveselila nova računalniska kaseta, ki se je pojavila v
knjigarnah. Primož Jakopin je končno izpolnil obljubo in v samozaložbi izdal
kaseto (800 din) in priročnik (900 din, skupaj 1500 din) za INES, urejevalnik
podatkov, slik in besedil za računalnik spectrum. Na kaseti so poleg Inesa
programi DENIS za vnos podatkov, SORTI za sortiranje podatkov in UTE za
prenašanje besedil, slik in podatkov iz drugih programov v INES. Vsi programi
so prirejeni za mikrotračnike, lahko pa jih nalagamo tudi s kasetofona.
Knjižnica z navodili ima 68 strani in je izpopolnjen prevod starih navodil, ki
smo jih fotokopirali v Ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Izčrpno
so opisani vsi programi, tako da z njimi ne bo težav.
Večina uporabnih programov obdeluje podatke, ureja besedila in slike. INES
uspešno zamenja več takšnih programov.
Spectrum s tiskalnikom nam povsem nadomesti pisalni stroj. INES lahko hkrati
ureja deset strani besedila, kar je dovolj za vsa pisma, dopise in članke,
knjige pa pišejo le redki. Na kopiji zaslona vidite, da zna INES pisati 64
znakov v vrstico, poleg angleških pa pozna jugoslovanske črke č,š,ž,č in đ.
Slika je razločna, kazalec ne utripa in za računalnmikom lahko sedimo več ur,
ne da bi nas bolela glava.
Ko besedilo sestavljamo, lahko z Inesom pišemo vsak stavek v svojo vrsto,
tako da je olajšano urejanje. Vsako črko, besedo, vrstico ali odstavek lahko
zbrišemo, spremenimo, prestavimo, zamenjamo ali pa kaj dodamo. Prav tako lahko
poiščemo kakšno besedo in jo v celotnem besedilu nadomestimo z drugo. Ko smo
zadovoljni z napisanim, si izberemo dolžino vrstice. Program uredi besede in
poravna desni rob, tako da dobimo ličen izpis. Seveda se da besedilo shraniti
na kaseto, popraviti in tiskati pa pozneje.
Med mnozico ukazov za premikanje kazalca in urejanje besedil pogrešamo ukaza
za deljenje vrstic in za velike črke. Verjetno bi lahko avtor izpustil marsikak
ukaz in ga nadomestil z boljšim, vendar lahko z malo spretnosti naredimo, kar
želimo.
Če niste še nikoli pisali z računalnikom, boste videli, da tako pišete veliko
bolje in hitreje. Pisanje s pisalnim strojem se vam bo zdelo nerodno in
zamudno.
Marsikdo bo zelo vesel posebnih izpisnih postopkov, s katerimi preprosto
napišemo vabilo na sestanek, račune ali različne preglednice. Vabilu lahko
dodamo seznam naslovnikov. Vsak tiskan izvod bo opremljen s svojim naslovom,
le še v kuverto z okencem za naslov ga moramo vložiti in poslati. Seznam
naslovnikov nam bo prišel prav za naslednje vabilo.
INES ima močan nabor ukazov za obdelavo podatkov. Vsi vodimo osebne baze
podatkov (naslovi prijateljev, rojstni dnevi, telefonske številke, gramofonske
plošče, knjige, seznam programov, ki jih imamo in podobno). Podatkovni zapis
je sestavljen iz vec različno dolgih podatkov, med sabo ločenih s posebnim
znakom. Vrstni red podatkov lahko zamenjamo, zapise sortiramo po poljubnem
podatku (enkrat izpišemo abecedni seznam, drugič pa ga npr. uredimo po
dolžini), izločimo želene zapise, izračunamo, kolikokrat se kakšen podatek
ponavlja, zapisom dodamo zaporedne številke in še marsikaj. Podatke lahko
oblikujemo v preglednice in jih vključimo v besedilo.
Tudi slike vključujemo v besedilo. Enostavnejše sestavimo tako, da vpišemo
ubežne sekvence, ki jih bo računalnik poslal tiskalniku, in bo ta natisnil
željeno sliko, lahko pa sliko narišemo s kakšnim programom za risanje (PIXASSO,
M-DRAW, ...) in jo z dodatnim programom UTE prenesemo v INES. Tudi slike lahko
popravljamo, saj jih zna INES prikazati na zaslonu prav take, kot bodo na
papirju.
INES zna tiskati preko vmesnika RS 232, vdelanega v Interface 2, in
Kempstonovega paralelnega vmesnika. Za druge vmesnike boste morali dodati
program, ki uboga ukaz LPRINT. Če imate Epson FX, Star Delta ali Star Gemini,
bo INES sam naložil Jugoslovanske črke in izbral želeno vrsto črk, pri drugih
tiskalnikih pa boste morali za to poskrbeti z ubežnimi sekvencami. V knjižici
je opisano, kako si priredite lastno inačico Inesa, ki bo podpirala vaš
tiskalnik.
Dodatni programi so narejeni tako, da jih naložimo iz Inesa, ko pa jih ne
potrebujemo več, zopet naložimo INES. Besedilo in podatki medtem ostanejo v
računalniskem pomnilniku, tako da nam nalaganje ne vzame veliko časa.
DENIS je namenjen vnosu podatkov. Predpišemo obliko in vrednosti posameznega
podatka in njihovo strukturo, potem pa DENIS preverja pravilnost vsakega
podatka in naredi datoteko, ki jo obdelujemo z Inesom. Program bo prišel prav
vsem, ki si želijo narediti obširno banko podatkov.
SORTI je namenjen obdelovanju podatkovnih zbirk, ki so preobsežne, da bi jih
obdelali z Inesom. Datoteke lahko združujemo, brišemo podatke, sortiramo
zapise in posnamemo krajše zbirke podatkov, primerne za INES. Program bomo
uporabili takrat, ko nam Inesovi ukazi ne bodo zadostovali.
S programom UTE prenašamo v INES besedila in slike, narejene z drugimi
programi. Tako lahko v besedilo vključimo izpis programa, napisanega v basicu,
pascalu ali zbirniku GENS. Tudi besedila, napisana s programom Tasword lahko
prestavimo v INES. UTE zna prevesti slike, posnete s SCREEN$ in zapisati
programe v strojni kodi v obliki, primerni za objavo.
Poleg teh programov je nekaj takih, ki jih ne najdemo na kaseti, vendar
pripomorejo k uspehu in uporabnosti Inesa: INSTANT prenaša podatke med
statističnim paketom Stats II in Inesom, program Kazalo pa je bil objavljen v
januarski številki Mojega Mikra.
Primož Jakopin obljublja na koncu knjižice, da bo kmalu dosegljiv INES PLUS
z bogatim naborom grafičnih ukazov in izpopolnjenim oblikovanjem besedil. Zdaj
ko je izšla kaseta, bo veliko uporabnikov svetovalo avtorju, kaj lahko
izboljša, in skupaj bomo dobili še bolj popoln program. INES bo prirejen tudi
za QL, žal pa ga ne bomo dobili za druge v Jugoslaviji razširjene računalnike,
kot so Galaksija, C-64 in MSX.
Ko boste prvič naložili INES v računalnik, boste videli, da se morate še
marsičesa naučiti. Ukazov je skoraj toliko, kot jih ima basic, in dobro jih
morate spozanti, da boste lahko povsem izkoristili močno orodje, ki je pred
vami. Program je škrt z nasveti, zato pa je knjižica z navodili prav vzorna.
In škoda bi bilo porabiti pomnilnik za navodila, saj nam ga hitro zmanjka za
podatke in besedila.
Kupiti ali ne? Tako kvalitetnega programa, kot je INES, v naših trgovinah še
ni bilo in ga tudi še nekaj časa ne bo. INES je program, ki ga morate imeti.
Ko vas bo prijatelj vprašal, kaj zna vaš računalnik, mu pokažite INES in
verjetno se bo odločil za nakup računalnika. Vi pa boste medtem kupovali
tiskalnik.
Maja je izšla nova verzija programa INES. Kaseto prepoznamo predvsem po
ovitku, ki ni več črno-rumen, ampak oranžno-rumen. Na njej je zapisanih šest
enot: ines, tutor, denis, ute, sorti in timer. Tutor in timer sta nova, nabor
znakov pa je bolj čitljiv.
INES sam je bil deležen le lepotilnih popravkov v prvem delu, ki je napisan v
basicu. Še najpomembnejša razlika je izbira 5 menuju ukaza E, ki uporabniku ne
naloži več programa UTE, temveč datoteko "ines tutor" (slovensko: predavatelj,
skrbnik). Gre za 15 zaslonov besedila v slovenskem jeziku (tudi ena slika je
vmes), ki je namenjeno novincem.
UTE je popravljen. Verzija na prvi kaseti je imela napako v modulu, ki
prenaša izvirne programe, napisane v basicu, v Inesovo obliko - namesto vsega
programa se je prenesla le prva vrstica. V zvezi s tem prenosom je napaka tudi
v priročniku. Na strani 56 se peta vrstica pravilno glasi:
LET vars = PEEK 23627 + 256 * PEEK 23628:
Novost na kaseti je tudi program TIMER. To je simulator digitalne štoparice
s pomnilnikom, katere ure, minute, sekunde in desetinke tečejo prek vse širine
zaslona. V pomnilnik lahko shranimo do 2700 odčitkov. Program nas vpraša, ali
naj odčitane vrednosti izpiše na zaslon ali naj iz njih napravi Inesovo
datoteko. To lahko nato shranimo ali pa naložimo INES in jo z njim kar takoj
obdelujemo naprej, odtisnemo na papir ali kaj drugega (kot pri Denisu in UTE se
datoteka pri nalaganju Inesa v pomnilniku ohrani).
In kaj je novega z naslednikom INES +? Delo teče s polno paro, gotovo pa še
ni (prvi del utegne biti nared konec junija). Imel bo drugačno strukturo
datoteke, novo ime (EVE), veliko novosti - in tako bo dolg, da bo moral biti
razrezan na tri dele (segmentiran). Več o njem v prihodnji številki MM.
Verzija INES aprila 85 stane na kaseti 800 din, skupaj s priročnikom pa 1500
din.
Ovitek kasete
Eve
Ines Trial verzija [November 1983] (TZX)
